»Dovolj je bilo ustrahovanja sodnikov«

Predsednik vrhovnega sodišča ne more več biti tiho. Na sodniških dnevih je v svojem uvodnem nagovoru nekatere ljudi poimensko opozoril, da so šli v napadih na sodstvo predaleč. V intervjuju pojasnjuje, da se je tako odločil, ker v bran sodstvu ni stopil nihče, tudi predsednik republike ne. Vsakodnevno zmerjanje sodnikov s komunisti, nesposobneži, retardiranci, kokošmi in pijanci, pravi, vodi v razvrednotenje sodne veje oblasti, to pa v razkroj vladavine prava. Še posebej, poudarja Masleša, če to počno politiki in drugi javnomnenjski voditelji.

Ko smo se pogovarjali, ko ste nastopili mandat predsednika, je bil vaš jezik še sodniško-diplomatski, ko smo se pogovarjali pred dvema letoma, ste bili že bolj ostri, vaš govor na dnevih sodstva pred dnevi pa je bil že pravo nasprotje sodniško-diplomatskega. V čem vse so razlogi za to preobrazbo?

Mislim, da nisem bil preoster, pač pa potrebno oster. Napadi na sodstvo so se tako zaostrili, da so postali nevzdržni in narekujejo ustrezno spremenjen odziv. Evropski standardi opozarjajo na posebno funkcijo sodstva v družbi, ki mora, kot porok pravičnosti, uživati zaupanje javnosti, če naj bo uspešno pri izvrševanju svojih dolžnosti. To zaupanje se v zadnjem času kar izrecno skuša rušiti. Poleg tega so najbolj poklicane institucije v družbi, ki bi do poskusov rušilnih napadov na sodstvo morale zavzeti jasno stališče, obnemele. Raje so se zatekle v lagodno varnost molka. Enako velja za večino akademske sfere in mnenjskih voditeljev.